Po seriji incidentov nad vzhodno Evropo so evropski diplomati opozorili Kremelj, da je NATO pripravljen odgovoriti s silo, vključno s sestreljevanjem ruskih letal ob kršitvah zračnega prostora. Združeno kraljestvo je prav tako opozorilo Kremelj, da bodo sestrelili njihova vojaška letala. Moskva je odgovorila, da bi sestrelitev ruskih letal pomenila vojno.

NATO je sprožil obsežno operacijo "Vzhodna straža" (Eastern Sentry) kot odgovor na vdor ruskih vojaških brezpilotnih letal v zračni prostor Poljske. Generalni sekretar NATO Mark Rutte je incident označil za nevarnega in nesprejemljivega. Kot odgovor na kršitev poljskega zračnega prostora, NATO premešča dodatne sile na meje z Rusijo in Belorusijo. Okrepljena obramba vzhodnega krila NATO je tudi priprava na hipotetične krizne scenarije, kar naj bi delovalo odvračilno za Rusijo.

Kmalu po govoru Vladimirja Putina na forumu v Sočiju, kjer je med drugim govoril o vojni v Ukrajini, so se oglasile sirene za opozarjanje na drone. Putin je v štiriurnem govoru tudi zagrozil z napadi na ukrajinske jedrske elektrarne.

Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, je opozoril, da bi lahko evropske članice zavezništva postale naslednja tarča Rusije, in pozval k hitremu povečanju obrambnih izdatkov za odvračanje prihodnje agresije. Rutte je na varnostni konferenci v Münchnu dejal, da se mora Evropa pripraviti na obsežen konflikt. Britanski minister je ponovil poziv in dodal, da prebivalstvo Velike Britanije in Evrope nima besede pri tem.

Giuseppe Cavo Dragone, predsednik vojaškega odbora NATA, je v intervjuju za Financial Times dejal, da zavezništvo razmišlja o bolj agresivnem odzivu na ruske kibernetske napade in druge hibridne grožnje. Razpravljajo tudi o možnosti preventivnega napada na Rusijo, vendar poudarjajo, da to ni njihov običajni način delovanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je medtem pohvalil rusko orožje in njegovo vlogo v dekolonizaciji afriških držav.

Članki opozarjajo na morebitno povečanje ruske agresije v Evropi. Institut za študij vojne (ISW) svari, da bi prekinitev ognja v Ukrajini omogočila Vladimirju Putinu, da hitreje ogrozi NATO, kot pričakujejo evropski voditelji. Rusija naj bi imela načrte za širitev konflikta izven Ukrajine. Kljub temu generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pomirja evropsko javnost, saj je vojaška moč Nata "neskončno" večja od ruske. Ruski vojaški strokovnjak Aleksej Leonkov pa ocenjuje, da so Natove vojaške vaje protirusko usmerjene.

Ruski namestnik ministra za zunanje zadeve, Aleksander Gruško, je izjavil, da NATO izvaja vaje za blokado Kaliningradske oblasti in krepi vojaško prisotnost v baltskih državah, kar vodi v militarizacijo regije. Gruško je dodal, da se je Baltsko morje spremenilo v območje konfrontacije, še posebej po vstopu Finske in Švedske v NATO, in opozoril na misijo »Baltska straža« z namenom nadzora in omejevanja ruskega pomorskega prometa.

Vladimir Putin je izjavil, da je Rusija pripravljena na vojno z Evropo, če bo ta želela neposreden konflikt. Kremelj je potrdil, da se je Putin sestal s predstavniki ZDA, vendar kompromis glede Ukrajine še ni bil dosežen. Razkrito je bilo tudi, da je bil Putin obveščen o osvoboditvi Pokrovska in Volčanska.

Nemška vlada je obtožila Rusijo obsežnega kibernetskega napada in širjenja lažnih informacij med nedavno kampanjo za volitve v Bundestag. Vlada je zaradi tega ruskega veleposlanika pozvala na pogovor in napovedala posledice.

Po besedah Kaupa Rosina, generalnega direktorja estonske Zunanje obveščevalne službe, Rusija trenutno ne načrtuje napada na baltske države ali NATO. Rosin je za estonsko televizijo ERR dejal, da so reakcije Zahoda in NATO na ruske incidente, kot so vdori dronov in težave s podmorskimi kabli, prisilile Rusijo, da spremeni svoje vedenje. Kljub temu opozarja, da visoka vojaška aktivnost in vojna v Ukrajini še vedno predstavljata tveganje za regijo.

Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je sporočil, da azerbajdžanska vojska izvaja obsežno posodobitev in prehaja na standarde NATO.

Belgijski obrambni minister Theo Francken je opozoril Rusijo, da bo NATO odgovoril z uničenjem Moskve, če bi Rusija napadla katero od članic zveze, kot je Bruselj. Ruska ambasada v Belgiji je izjavo označila za "neodgovorno". Francken je poudaril, da se države NATO ne smejo pustiti ustrahovati Rusiji. Opozorilo je sledilo po zaostrovanju napetosti med Rusijo in NATO zaveznicami zaradi vojne v Ukrajini.

Poljski zunanji minister Radoslav Sikorski je po srečanju zunanjih ministrov zveze NATO sporočil, da Svet NATO-Rusija ne obstaja več. Dodal je, da trenutno poteka vzpostavljanje evropske varnosti proti Rusiji.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika je izjavil, da odločitev glede Putinovega sporočila Federalni skupščini še ni bila sprejeta. Napovedal je, da je neposredna linija s Putinom načrtovana za sredino decembra.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Norveški obrambni minister Tore Sandvik je opozoril, da Rusija pod vodstvom Vladimirja Putina krepi svojo vojaško prisotnost v Arktiki, še posebej na polotoku Kola. Rusija naj bi tam kopičila jedrsko orožje in bojne podmornice, kar po mnenju Norveške kaže na priprave na morebitni konflikt z Natom. Povečana koncentracija orožja in vojaške opreme je opažena v času naraščajočih napetosti med Rusijo in zvezo Nato.

Nemška vojska se je udeležila Natove vaje za obrambo zavezniškega ozemlja z jedrskim orožjem, pri čemer je uporabila letala Tornado, vendar brez pravega streliva. Udeležba naj bi bila rutinska, vendar hkrati predstavlja jasno sporočilo Moskvi.

Poljska in Romunija nameščata nov sistem orožja na vzhodni meji NATO za obrambo pred ruskimi droni. Sistem Merops, ki ga je razvila Amerika, je dovolj majhen, da ga je mogoče namestiti na poltovornjak.

Ruski ambasador v Franciji, Alexey Meshkov, je zagrozil z ostrimi povračilnimi ukrepi, če bi NATO sestrelil rusko letalo v zračnem prostoru držav članic zveze. Opozorilo prihaja po nedavnih incidentih z ruskimi letali in droni, ki so vstopili v zračni prostor držav NATA. Meshkov je izjavil, da bi takšno dejanje pomenilo vojno. Primer Turčije iz leta 2015, ko je skoraj prišlo do krize z Moskvo, ostaja v spominu. Do zaostritve prihaja tudi po izjavah Donalda Trumpa glede odziva na ruske kršitve zračnega prostora.

Ruski zunanji minister Lavrov je izjavil, da sta NATO in Evropska unija dejansko v vojni z Moskvo preko Ukrajine. Hkrati Rusija zanika vpletenost v pojav dronov nad državami članicami NATA, kot sta Poljska in Danska. Generalni sekretar NATO Mark Rutte pa se je posmehoval odzivom Moskve na izjave Donalda Trumpa o Rusiji kot "tigru iz papirja", rekoč, da če si medved, ti tega ni treba poudarjati.